Koze-Bila

Regardez d'autres dictionnaires:

• zapréti — prèm dov., zapŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• čŕn — í ž (ȓ) 1. knjiž., redko črnjava, črno: črn za nohti 2. nav. slabš., zlasti v ruskem okolju preprosto, revno ljudstvo: črn je popivala po krčmah a o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• kozličevína — e ž (í) 1. usnje iz kozličje kože: denarnica je bila iz kozličevine 2. kozličje meso: jesti kozličevino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• múha — e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• poglédati — am dov., pogléj in poglèj pogléjte, stil. poglédi poglédite (ẹ ẹ̑) 1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom; pogledati na vse strani; pogledati skozi okno; pogledati v obraz, oči; od sramu je pogledal v tla; pogledal je za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• pokončáti — ám dov. (á ȃ) 1. namerno narediti, da kdo več ne živi: taboriščnike so pokončali v krematoriju; pokončati okužene živali; razdejali so mesto in vse živo pokončali; pokončal ga je z udarci / ekspr.: bolezen ga je pokončala bila je tako huda, da… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• povŕšje — a s (ȓ) zunanji, vrhnji del a) zemlje: tam je površje suho in kamnito; kraj, kjer prihaja voda na površje; žareča snov iz notranjosti zemlje se je razlila po površju; kraško površje / zemeljsko površje b) tekočine, zlasti vode v naravi: dvigniti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• snéžen — žna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sneg: a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika